Kam naprej?

Hrana.
Na lestvici potreb je takoj za zrakom in vodo.
Tega se zavedajo predvsem velike firme, vsakdanjemu človeku pa ni prav dosti mar.
Ta brezbrižnost in dajanje prednosti znanosti in denarju pred skupnostjo in vrednotami nas je pripeljalo tja, kjer smo zdaj.
V precej napeto stanje glede pridelave hrane v svetovnem, kot tudi lokalnem merilu.
In škoda, ki jo povzročamo naravnim ekosistemom, bo najprej udarila po vrhu prehranjevalne verige, človeku.

Vendar navadno je problem sam tudi rešitev. Samo drugače ga je treba pogledati.
Če smo ljudje trenutno uničevalci, to ne pomeni, da ne znamo biti ljubeči skrbniki naše zemlje.
Zelo redki so, ki jim to uspeva.
Na naši kmetiji se trudimo, vendar smo še daleč od konkretnih rezultatov.
Za vse, ki dvomite o človeški zmožnosti pridelave kakovostne hrane in hkratnem oplemenitenju lokalnega ekosistema, posredujem kratek predfilm.
Naj vam polepša dan in da zagon za lastno aktiviranje za boljši jutri.

http://vimeo.com/81468461

In še malo daljše predavanje na to temo.
http://www.youtube.com/watch?v=lkC3pl5taMs